Mislili bomo nate, babica

Nekega jutra babičina rumena ptičica Živa ne sedi več na svoji palici. Bolna je in kmalu zatem umre. »Boš tudi ti nekoč umrla, babica?« vprašata zaskrbljena Valentin in Lena. Babica prikima in reče: »Ampak, otroka moja, Živa živi naprej v naših srcih, ker jo imamo radi.« Živa pomeni življenje. In tako kot mala ptičica tudi babica za vedno živi v otroških spominih.