LATINSKO-SLOVENSKI SLOVAR IV.

V začetku 21. stoletja številna ekipa latinistov in slovenistov prepisuje iz zapiskov klasičnega filologa, da bi izdala knjigo, ki jo avtor nameraval izdati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. - Zakaj? Na simbolni ravni je delo monument, saj je vsak posamezni zvezek tri krat obsežnejši od doslej največjega Bradačevega latinsko-slovenskega slovarja. Pač spomenik slovenski kulturi. Na praktični ravni je izvrsten pripomoček pri branju in prevajanju latinskih besedil. Na spoznavni ravni pa je trezor pozabljenih oziroma skritih idej in pojmov. Polysigma denimo je retorična figura ki prepogosto ponavlja črko -s. Latinci so namreč znali skovati umetelni stavek: Sosia in solario soleas sarciebat suas. Danes smo ponašili ime okusne ribe škarpene, ki so jo v antiki klicali scorpaena, stari Slovenci pa po so jo poznali pod danes izgubljenim imenom "zmijeglavka". Kako se oglaša petelin, kako pes in kako maček, je jasno modernemu človeku. Kako pa se oglaša jastreb? - Slovenščina tu onemi, medtem ko so Rimci znali prisluhniti tudi tej kraljevski ptici: pulpo "kričati" je onomatopeja, ki posnema jastrebov glas. Polyxena npr. je ime trojanske princese, ki jo je Ahilov sin daroval na očetovem grobu, kar nas pripelje do navad starih Grkov, ki so si kot nagrado za zmago nad Trojo razdelili kot plen kraljeve hčere: Agamemnon je dobil za priležnico Kasandro, Ahil Polyxeno. Sesamus je geografsko ime, ki ga sodobni atlasi več ne poznajo, nekoč pa je bilo mesto v prav tako pozabljeni Paflagoniji, pokrajini ob Črnem morju. Pytisma je kratko ime za pljunek, vendar ne bodisikateri, ampak izpljunek pri pokušanju vina. Skratka - rariteta.