ČEZ VELIKO REKO

»Na to pot moram sam,« je rekel zajec. »Ne morem te vzeti s seboj.«
Slovo rakuna razžalosti. Čuti pa, da se s smrtjo vse ne konča. In ko se o tem pogovarja s prijatelji, oživijo spomini, jih potolažijo in jim vrnejo pogum.

Opis knjige iz »Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig – POGLED NA DRUGO STRAN«:

Slikanica se nadvse nežno in rahločutno loteva občutljive problematike – smrti najdražjih; slovo zajca nas tako že na začetku v izčiščeni in neprikriti minimalistični maniri sooči z bolečino izgube. Skladno s tem podpirajo temo slovesa in žalosti zamolkli odtenki hladnih barv, ki učinkujejo nežno in pomirjujoče. Karakterji so skrbno dodelani in poglobljeni; pri tem še posebej izstopa zajec, ki na ušesih nosi nogavice, kar ga opredeljuje kot simpatičnega posebneža. Toplo-hladni in komplementarni barvni kontrasti oživijo predmete in živali, ter jih naredijo prijetne in zanimive, izjemen likovni detajl pa nedvomno predstavlja upodobitev zajca z belo robno risbo, ki asociira na njegovo obstajanje v spominu fizično prisotnih. Ilustracija, zlasti z upodobitvami čustvenih nians, dosledno sledi tekstu in ga mestoma celo nadgradi. Unikaten spoj besede in podobe razodeva pretanjen posluh za otroško dušo, saj ponuja pomiritev z brezčasnim in neizrekljivim sporočilom ljubezni. Slednje dokončno podčrta estetsko dovršenost in poglobljenost slikanice.