Umetnost psihoterapije

Umetnost psihoterapije (1979, dop. izdaja 1990) je izjemno dragocena kot eden nasploh redkih priročnikov, ki tudi manj poučenemu bralcu odstirajo vpogled v teoretične temelje in praktične tehnike analitične psihoterapije. Ne gre za »vabo za firbce«, ampak za prilagoditev zahtevne materije na tak način, da je dovolj razumljiva zainteresiranemu bralcu.

Avtor je knjigo napisal v pomoč psihoterapevtom, tako novincem kot stažistom, ki se na svojo poklicno pot odpravljajo s tihimi bojaznimi, ali bodo kos nalogam analitičnega razbiranja, empatičnega dojemanja in terapevtične navzočnosti, ki skupaj sestavljajo oporo, ob kateri se lahko nevrotični pacient skozi lastne uvide reši iz svoje »obtičalosti«.

Kot uvajalni strokovni priročnik je Umetnost psihoterapije neprekosljivo delo, ki ga prakticirajoči terapevti redno navajajo ob priložnostih, ko morajo za kulturne potrebe kakega zdravstvenega žurnala našteti, recimo, »deset knjig, ob katerih sem se oblikoval«. Samo upamo lahko, da bo tudi pri nas učinkovala kot »ledolomilka« na tabuiziranem področju slovenskih notranjih stisk, kajti mogoče ga je s pridom brati tudi kot priročnik za samopomoč, saj ljudi v stiski oskrbi z umljivim »sistemom« in metodo.

ANTHONY STORR (1920–2001) je bil britanski freudovsko in jungovsko šolani psihoanalitik, ki je kmalu ubral lastno smer in se brez podleganja ortodoksiji naslonil na objektnorelacijsko psihologijo, ne da bi bil nehal izkazovati prednost eksistencialnemu sodoživljanju pacientove življenjske stiske (ne pa pregovornemu analitičnemu brskanju po njenem izviru). Danes je priznan kot najbolj literarni med vsemi britanskimi razlagalci tako imenovane psihologije vsakdanjosti, torej tistega, čemur dandanes z njegovim vrstnikom Thomasom Szaszom pravimo »tegobe bitja in žitja«. Njegove knjige o (ne zgolj nezdravi) agresivnosti (On Human Aggression), o ustvarjalnosti (The Dynamics of Creation) in o (ne zgolj obupni) samoti (Solitude) se vedno znova ponatiskujejo kot klasični zgledi psihološke esejistike v najboljšem pomenu te besede, Umetnost psihoterapije pa ostaja klasični učbenik par excellence.