Kraja človeka

V knjigi esejev Kraja človeka: Eseji proti medikalizaciji vsakdanjega življenja, ki so retrospektivno potovanje skozi misel slovitega antipsihiatra Thomasa Szasza, se bo slovensko bralstvo lahko seznanilo s skrivno zgodovino psihiatrije. Ta je po Szaszovem videnju pravzaprav nadaljevanje lova na čarovnice, pri katerem je teokratsko vero v Boga izpodrinil farmakokratski kult zdravja oz. bolezni. Szaszova teza je, da se ljudje kot svobodna bitja sami odločamo za svoja ravnanja, zato moramo zanje tudi sami odgovarjati. Psihiatrija pa se udinja Oblasti, ki ji je svoboda posameznika trn v peti, nedolžne posameznike, katerih edini greh je »moteče vedenje«, hospitalizira (pospravi izpred oči javnosti in družine), izbrane morilce, ki bi si zaslužili kazen, pa rešuje, ko jim podeli diagnozo te ali one fantomske »duševne bolezni«. Eseji izkazujejo ne le originalnost Szaszove misli, marveč tudi njegovo humanistično razgledanost in slogovno mojstrstvo par excellence. Na straneh pričujoče knjige se tako razkriva prečni prerez razvoja njegove misli – pa tudi razkroja sodobne svobodne družbe – ki lahko slovenskemu bralstvu, intelektualstvu in zdravstvu omogoči, da se v enem samem branju seznanijo s tako rekoč vsemi epohalnimi izsledki Szaszove libertarijanske (svobodoljubne) etike in kot britev ostre družbene analize.

THOMAS SZASZ (1920–2012) je bil kontroverzni, v psihiatričnem in političnem establišmentu osovraženi ameriški (anti)psihiater madžarsko-judovskega rodu, čigar pisanje je dandanašnji glas vpijočega v puščavi. Taka je bila že njegova prva knjiga Mit o duševni bolezni (1961), v kateri razglasi duševne bolezni za neobstoječe, saj »predikacija nesnovnega /duha/ še ni potrditev njegovega obstoja«. Med najbolj znana dela sodijo še Etika psihoanalize (1965), Produciranje norosti (1970) terIdeologija in norost (1970), v slovenščino pa do sedaj ni bilo prevedeno še nobeno njegovo delo. Tako ne le, da do sedaj nismo poznali Szaszovih odgovorov, marveč si nismo zastavili še niti vprašanj, ki jih terjajo!